Plesni tečaji

Otroci se radi veliko gibajo. To počno, ker je zabavno, ker se v gibanju dobro počutijo, zaradi mobilnosti in zato da izrazijo svoja čustva in misli. Pri plesu postane njihovo gibanje zavestno, strukturirano in zastopano samo zase. Ples jim ponudi možnost za razširitev gibalnih sposobnosti in veščin, kot so koordinacija, gibljivost, moč, vzdržljivost, lepa telesna drža in še mnoge druge. Skozi gibalne vzorce, ki spodbujajo koordinacijo in kinestetični spomin, se namreč aktivira celoten gibalni aparat, kar je pomembno za zdravo in funkcionalno telo. Dobra koordinacija je ključna v razvoju veščin vsakodnevnega življenja, kot sta na primer funkcionalna poraba energije in sposobnost opravljanja več opravil hkrati. Otroci s pomočjo plesa razvijejo razumevanje česa so sposobni in kaj vsaka mišica lahko naredi, pridobijo pa tudi pogum, da eksperimentirajo z gibanjem in preizkušajo meje svojih telesnih sposobnosti. Čut za raziskovanje je pomembna odlika, ki jo lahko nato prenesejo na vsa področja svojega življenja.

Ustvarjanje in gibanje znotraj plesa omogočata otroku strukturirano sprostitev notranjih čustvenih doživljanj. V tem procesu otroci bolje spoznajo in cenijo sebe ter druge. Po plesu se oseba počuti telesno osvežena in boljše volje ter se zato lažje spopada z resnimi tegobami, kot so nemirnost in depresija. Ples je tako orodje za sprostitev nakopičenega stresa, lajšanje vsakodnevnih skrbi ter način izražanja čustev in domišljije.

Za otrokov kognitivni (spoznavni) razvoj je nujno, da se že v mladih letih nauči komunicirati in socializirati z drugimi. Plesne vaje ponujajo varno okolje, kjer otrok sproščeno izraža svoja čustva pred drugimi in gradi odnose zaupanja. Ples pripomore tudi k otrokovi samozavesti, pogumu, vztrajnosti in samomotivaciji. Ples jih namreč izpostavi raznovrstnim izzivom in jih usmeri k iskanju različnih poti za reševanje problemov. Ključno za otrokov razvoj je namreč, da se ga nauči pomembnosti neuspešnega poizkušanja – če ti ne uspe prvič, poizkusi še enkrat in še enkrat in še enkrat. Otroci nato toliko bolj cenijo občutek uspeha in dosežka, ko uspešno izvedejo nek gib ali težavno zaporedje korakov. Ta občutek otroke spodbudi, da prenesejo ambicije in težnjo po dosežkih tudi v ostale aspekte svojega življenja.

Pogosto naletimo na prepričanje, da naj se plesnih vaj udeležujejo le otroci, ki si že sami po sebi želijo nastopati na odru ali na tekmovanju. Resnica je precej drugačna. Prav gotovo je ples idealna priložnost za izražanje tistim, ki že kažejo naravno danost ali talentiranost za nastopanje. Vendar pa je ples izjemno koristen tudi za otroke, ki so sramežljivi, nesamozavestni in ne kažejo nobenega zanimanja za nastopanje. Ko se otrok nauči nove koreografije in jo vadi ter pili, postane bolj samozavesten v svoji koži in na tak način razvija dobro samopodobo. Posledično lahko izrazi svojo osebnost in čustva brez strahu pred reakcijo drugih.

Neverbalna komunikacija je izjemno pomembna, saj predstavlja dve tretjini vse komunikacije. Za otroka je zato pomembno, da lahko sporočilo prenese v svet tako govorno kot tudi z govorico telesa. Prav tako mora otrok za uspešno komunikacijo znati prepoznati znake in simbole nebesedne govorice ostalih udeležencev pogovora. Brez besed lahko izrazi čustvi veselja in žalosti, preko študije plesa pa se nauči izraziti tudi ostala bolj kompleksna čustva. Ples nauči otroke nebesedna čustva prebrati in se na njih primerno odzvati. Otroci se s pomočjo plesa naučijo sporočati svoje ideje drugim skozi gib in govorico telesa.

Vsaka skupinska aktivnost, kot je na primer učenje nove koreografije, poudarja pomembnost skupinskega dela in razvija čut za uspešno sodelovanje v skupini. Ta proces nauči otroke poslušanja, sodelovanja in voditeljstva, saj morajo drug drugega upoštevati ter si pomagati. Otroci se prek plesa naučijo potrpežljivosti in se spoznajo z ranljivostjo in lastnimi omejitvami. Naučijo se sprejeti dejstvo, da je čisto v redu, če ne uspejo vedno že v prvem poizkusu. Pomembno je le, da vztrajajo, verjamejo v uspeh, so samozavestni in si dovolijo vprašati za pomoč učitelja ali drugega učenca.